V majhni vasici je živel star gospod, ponosen lastnik še starejše hiše, ki jo je podedoval po svojih starših. Hiša je bila trdna, udobna in polna spominov.
Vendar pa kot vsaka stara hiša, je tudi ta imela svoje skrite težave. Ena izmed njih so bili odtoki. Možakar ni nikoli posvečal velik pozornosti odtočnim cevem, nanje je pomislil le takrat, ko je voda počasneje odtekala ali pa se je pojavil neprijeten vonj. Ah, to je normalno v starih hišah, je vedno govoril in v odtok zlil močan čistilni gel, ki pa je težavo le začasno odpravil. Ni pa vedel, da se je v odtočnih ceveh nabirala maščoba, lasje in ostanki mila, ki so počasi ustvarjali nevarno zamašitev. Nekega večera, ko je imel na obisku prijatelja, se je iz kuhinjskega odtoka zaslišalo glasno klokotanje, nato pa je iz cevi pritekla temna, smrdeča voda, ki se je hitro razlila po tleh. Prijatelj mu je pomagal pri čiščenju in mu svetoval naj si naroči pregled odtokov. In res, naslednji dan je možakar poklical mojstra, ki je še isto popoldne s pomočjo kamere opravil pregled odtokov. Med pregledom je ugotovil velikansko oblogo maščobe na odtočnih ceveh, še posebej v pregibih, kjer je popolnoma zaprla glavno cev. Pokazal mu je posnetke cevi in rekle, da če bi večkrat opravil pregled odtokov, se takšne stvari ne bi dogajale in bi jih lahko preprečil. Po tem dogodku je možakar spremenil svoj odnos do vzdrževanja odtočnih cevi.
Dva krat letno je naročil preventivni pregled odtokov s kamero. Prav tako se je naučil, da v odtoke ne sme zlivati maščobe in odmetavati ostankov hrane. S tem preprostim ukrepom je preprečil ponovne zamašitve in neprijetne vonjave. Njegova hiša je spet postala prijetno zatočišče brez smrdečih presenečenj. S prijatelji se je še dolgo smejal prigodi, ki se mu je zgodila, ko je ob slastni večerji s prijateljem, kuhinjo in jedilnico napolnil smrdeč vonja zamašenega odtoka, ko se je razlila voda iz zamašenega odtoka.