Bilo je zgodnje jutro prvega maja, ko smo se s prijatelji odpravili na nepozabno potepanje. Izbrali smo mesto Bovec in njegovo okolico. Sonce je ravno začelo vzhajati nad gorami, ko smo se z nahrbtniki na ramenih odpravili na pot. Najprej smo se ustavili v središču mesta Bovec in si privoščili okrepčilen zajtrk v prijetni kavarni. Z vonjem sveže kave in rogljičkov v zraku smo načrtovali svojo pot.
Načrt je bil preprost, raziskati čim več naravnih lepot, ki jih ta čudovita pokrajina ponuja. Naša prva postaja je bil eden najvišjih in najmogočnejših slapov v Sloveniji. Pot do razgledne točke je bila strma in trud je bil poplačan na vrhu z prekrasnim razgledom na padajočo vodo, ki se je penila in bučala v globino. Navdušeni nad prizorom smo naredili nekaj fotografij in pot nadaljevali proti dolini reke. Ob reki smo se ustavili na krajši počitek. Kristalno čista voda in svež gorski zrak sta nam dala nove energije. Nekaj jih je namočilo noge v ledeno mrzli reki, ostali pa smo čez viseči most prečkali reko. Naslednja postaja je bil vzpon na vrh gore pred nami. pot je bila zahtevna, vodila nas je čez čudovite travnike, kjer so cvetele gorske rožice. Ko smo po nekaj urah končno prispeli na vrh, nas je ob lepem jasnem vremenu pričakal panoramski pogled na naše Alpe in reko pod seboj. Veter je nežno pihal, poiskali smo zavetje, si privoščili malico in uživali v neokrnjeni naravi. Počasi smo se spustili nazaj v dolino in mimogrede obiskali še znamenito trdnjavo, zgodovinsko znamenitost, ki je nekoč varovala poti v dolino. Sprehodili smo se skozi starodavne kamnite hodnike in si predstavljali, kako so nekoč vojaki branili to strateško pomembno točko. Ob vrnitvi v Bovec pa je bil čas za večerjo v eni izmed lokalnih gostiln.
Prijetno utrujeni od celodnevnega potepanja smo se s prijatelji pogovarjali o današnjih dogodivščinah in prišči do zaključka, da se moramo v Bovec še vrniti, da preizkusimo še njegove adrenalinske ponudbe, ki jih mesto ponuja.